Slovenian HOWTO
Primoľ Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
v2.15, 12 July 1999
Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux. (Note to English
readers: this document addresses Linux localization issues specific to
Slovenian users.)
______________________________________________________________________
Table of Contents
1. Uvod
1.1 Kaj je Linux?
1.2 Dogovor o zapisu
2. Za nestrpne
2.1 Naąi znaki na konzoli
2.2 Naąi znaki v okolju X Window System
3. Prikaz naąih znakov na zaslonu
3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
3.2 Konzola
3.2.1 Starejąe izdaje
3.3 X Window System
3.4 PostScript pod X11
3.5 TrueType pod X11
3.5.1 Freetype in xfsft
3.5.2 Xfstt
4. Tipkovnica
4.1 Konzola
4.2 X Windows System
4.2.1 Xks
5. Slovenski locale
5.1 Programiranje z GNU gettext
5.2 Poslovenjenje katalogov sporočil
6. Poslovenjenje različnih programov
6.1 Ukazne lupine
6.1.1 bash
6.1.2 tcsh
6.2 Terminalski emulatorji
6.2.1 xterm
6.2.2 rxvt
6.3 Pisarniąki paketi
6.3.1 WordPerfect
6.3.2 Star Office
6.3.3 Applixware
6.4 Urejevalniki
6.4.1 GNU emacs
6.4.1.1 GNU emacs 20
6.4.1.2 Starejąe izdaje programa GNU emacs
6.4.2 crisp
6.4.3 vi
6.5 Elektronska poąta
6.5.1 Pine
6.5.2 elm
6.5.3 Netscape Mail
6.6 Svetovni splet
6.6.1 Lynx
6.6.2 Netscape Navigator
6.6.3 Amaya
6.6.4 Spletni streľniki
6.6.4.1 Načela
6.6.4.2 Praktični oziri
6.6.4.3 Podrobnosti izvedbe
6.6.4.4 Določitev nove pripone za statične spise
6.6.4.5 Dinamično prekodiranje
6.6.4.6 Metainformacija za spletni streľnik W3C
6.6.4.7 Datoteke ASIS za streľnik Apache
6.6.4.8 Značka <META> z označbo HTTP-EQUIV
6.7 Delo na oddaljenem računalniku
6.7.1 Telnet
6.7.2 rlogin
6.8 TeX in LaTeX
6.8.1 LaTeX 2.09
6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
6.8.3 LyX
6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
6.8.5 Stvarna kazala
6.9 groff
6.10 Perl
6.11 Črkovanje: ispell
6.12 Pretvarjanje med različnimi kodiranji
6.13 Drugi programi
6.13.1 Pregledovalnik less
6.13.2 Koledar gcal
7. Tiskanje
7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naąimi znaki
7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naąimi znaki II
7.4 Tiskalniki PostScript
7.4.1 ogonkify
7.4.2 GNU enscript
7.4.3 a2ps
8. Linux v Sloveniji
8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
8.2 Streľniki FTP
8.3 Usenet
8.4 Zastopniki za Linux
9. O tem spisu
9.1 Opombe k drugi izdaji
9.2 Zahvala
9.3 Vpraąanja
9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
9.3.2 Naąi znaki v tem spisu
9.4 Uporaba in raząirjanje
9.5 Note to English readers
______________________________________________________________________
1. Uvod
1.1. Kaj je Linux?
Linux je izvedba večopravilnega, večuporabniąkega operacijskega
sistema Unix za osebne računalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoči in sodelovanju
ątevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
komercialnim različicam sistema Unix.
Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo. Najnovejąe
različice programja za Linux je moč najti na:
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
<ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>
Obe mesti sta navadno teľko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
eno od ątevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
je, da začnemo na katerem od domačih zrcal; naąteta so v poglavju
``Linux v Sloveniji''.
1.2. Dogovor o zapisu
V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
ąirine, npr.
echo "Pozdravljeni"
Psevdoimena v zgledih so izpisana s leľečo različico iste pisave, npr.
ls datoteka
Tu se od bralca ali bralke pričakuje, da bo psevdoime datoteka nado
mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
Z znakom ~ se po ustaljenem običaju na sistemih Unix označuje osnovno
področje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
/home/uporabnik). Nanj kaľe tudi sistemska spremenljivka $HOME.
Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash). Bralec ali bralka, ki
uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
primere
SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA
(ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopuąča bash) v analogne
setenv SPREMENLJIVKA vrednost
2. Za nestrpne
To poglavje ponuja nekakąna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
bodisi v grafičnem načinu, takoj začeli tipkati z naąimi znaki, k
branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru. Omenim
naj edino ąe to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
Window System povsem neodvisna.
2.1. Naąi znaki na konzoli
Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
po starosti daleč presegajočih povprečnega uporabnika Linuxa, včasih
pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z naąimi znaki:
1. Omogočiti moramo prikaz naąih znakov v znakovnem načinu. Opisano v
razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz naąih znakov na zaslonu''.
2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.
3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', če uporabljate to ukazno
lupino).
2.2. Naąi znaki v okolju X Window System
Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
malenkost daljąa.
1. Namestiti moramo naąe znake in pripraviti grafično okolje X Window
System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Prikaz naąih znakov na zaslonu''.
2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.
3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval naąe znake.
Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', če uporabljate to ukazno
lupino).
3. Prikaz naąih znakov na zaslonu
3.1. Nabor znakov ``ISO Latin 2''
ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je član druľine osembitnih naborov znakov
ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
ter arabska, hebrejska in grąka pisava; v pripravi sta tudi armenska
in gruzinska). Druľino je zasnovalo evropsko zdruľenje proizvajalcev
računalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
sedeľem v ®enevi.
Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanąčini,
angleąčini, boąnjaąčini, čeąčini, finąčini, hrvaąčini, irąčini,
luľiąki srbąčini, madľarąčini, nemąčini, poljąčini, romunąčini,
slovaąčini, slovenąčini, ter srbąčini v latiničnem prečrkovanju.
Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
nezdruľljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
3.2. Konzola
Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
distribucij Linuxa in se avtomatično naloľi ob namestitvi sistema.
Pisave in pretvorne tabele so zloľene v imeniku /usr/lib/kbd.
(Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona. Izdaji LCT 0.2.0 ter kbd
0.99 naj bi bili usklajeni.)
Ko imamo paket enkrat nameąčen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
ukazom consolechars. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
standardu ISO Latin 2 v velikosti ąestnajst pik:
consolechars --font=lat2u-16 --sfm=lat2u.sfm --acm=iso02.acm
Zaradi zdruľljivosti s prejąnjimi izdajami paketa kbd ąe vedno deluje
tudi ukaz setfont:
setfont lat2u-16
Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
konzoli. Če nam to ni vąeč, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
Zimmermana. Ta vsakič, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>
Z izbiro pisave smo opravili ąele nekako tretjino vsega dela,
potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
Izvesti moramo vsaj ąe preslikavo tipkovnice ter omogočiti vnos
osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.
3.2.1. Starejąe izdaje
Starejąe izdaje jedra (2.0 in starejąe) so imele podporo za Unicode
izvedeno drugače, in v njih bomo tako ukaz consolechars(8) kot tudi
pisavo lat2u-16 zaman iskali. Namesto nje uporabimo ukaz setfont in
pisavo lat2-16:
setfont lat2-16
Za nas zanimive pisave so ąe iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
(pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpuąčamo).
Opomba: v starejąih distribucijah Slackware se je prevedeni paket
imenoval keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
pkgtool ali installpkg.
3.3. X Window System
Kratka navodila za namestitev pisav z naąimi znaki za uporabo z X
Window System in streľnikom XFree86.
1. Pisave snamemo z najbliľjega streľnika FTP:
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>
Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejąi nabor pisav, kodi
ranih po ISO 8859-2, večino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
iso2-0.84.tar.gz. Po običajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi
ramo in razpakiramo.
2. Pisavam z naąimi znaki določimo mesto v drevesni strukturi
imenikov. Običajno je to podimenik v imeniku
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (včasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
/usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
pa naj nas ne moti). Moľen primer:
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
Če imenikov s tem imenom ąe ni, jih ustvarimo.
3. Streľnik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
Compiled Format). Starejąe izdaje X Window System so namesto
slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
danes ne uporablja več.
___________________________________________________________________
for FILE in *.bdf
do
bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
done
___________________________________________________________________
(da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek večih vrstic). Pisav v obliki
BDF zdaj ne potrebujemo več in jih lahko pobriąemo.
4. Streľnik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
izkoristimo in prihranimo ąe nekaj prostora na disku.
gzip *.pcf
Starejąe izdaje streľnika X podpirajo le stiskanje s compress.
5. V vsakem imeniku s pisavami pričakuje streľnik datoteko fonts.dir,
ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z ukazom
mkfontdir
Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.
6. Končno lahko streľnik obvestimo o tem, da smo namestili nove
pisave, kar storimo z ukazom xset:
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
xset fp rehash
Če je ąlo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
seznam vseh novo nameąčenih pisav.
7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
spremembo doseľemo s popravkom konfiguracijske datoteke. Streľnik
XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na različnih
distribucijah nastavitve videl tudi ľe v datotekah
/etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
/usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiąčemo niz FontPath in dodamo vrstice:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
prikazati tudi naąe znake. Več o tem, kako program, npr. xterm,
pripravimo do tega, da zahteva naąe znake, si preberemo v razdelku
``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
3.4. PostScript pod X11
Streľnik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
(do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepąe,
pri večjih velikostih, npr. v grafičnih programih, pa so vektorske
pisave znatno lepąe.
Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
pripravil Péter Soós. Pri nameąčanju v celoti sledimo postopku,
opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz naąih znakov
na zaslonu''. S streľnika snamemo datoteko v obliki zip:
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>
©e več pisav je zbrala čeąka skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na
<ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
beta-1.0-4.noarch.rpm>
Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je ľe pripravil
datoteki fonts.scale in fonts.dir. Ponovimo vajo z xset in v
nastavitveno datoteko dodamo vrstico:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System poľenimo
xfontsel. Novo nameąčene pisave najdemo najhitreje, če jih iąčemo po
``črkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih začetnicah) v
prvem stolpcu (fndry). Izberite kakąno veliko povečavo (pxlsz) in
primerjajte z rastrskimi pisavami!
3.5. TrueType pod X11
Rasterizator za pisave TrueType ąe ni standardni del paketa X Window
System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. načrtujejo vključitev
podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.
3.5.1. Freetype in xfsft
Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni streľnik pisav iz
okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
Werner Lemberg in sodelavci. Streľnik je na voljo kot izvorna koda, s
katero lahko pokrpate izvorno kodo streľnika X, ali pa kot ľe preveden
program za Linux.
<http://www.freetype.org/>
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>
Predpostavili bomo, da ste na kakrąenkoli način ľe uspeli priti do
izvedljive datoteke xfsft.
1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepiąemo datoteke s
pisavami TrueType.
2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
takąne datoteke je naslednji:
___________________________________________________________________
5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
___________________________________________________________________
Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanaąa na eno in isto datoteko.
Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
znake, jo streľnik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
naątetih petih kodnih naborov.
Joerg Pomnitz je napisal programček ttmkfdir, ki avtomatično pregleda
vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.
<http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>
3. V istem imeniku zatem poľenemo ąe mkfontdir. Ta ne bo napravil nič
drugega, kot obstoječo datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
v datoteko z imenom fonts.dir.
4. S streľnikom pisav xfsft bodisi prepiąemo obstoječi streľnik
(navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kakąno drugo
primerno mesto.
5. Streľnik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
sluľi za zgled, če nimate boljąe:
___________________________________________________________________
clone-self = off
use-syslog = off
client-limit = 20
catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1
error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
# in decipoints
default-point-size = 120
# x,y
default-resolutions = 100,100,75,75
___________________________________________________________________
Zdaj lahko poľenemo streľnik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
7100. Če so na vaąem sistemu ľe zasedena, izberite druga. Za podrob
nosti si oglejte priročnik xfs(1).
xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri iąčemo pisave, lahko preverimo,
če streľnik deluje:
fslsfonts -server localhost:7100
7. Če smo zadovoljni, dodamo streľnik pisav med vire, kjer iąčemo
pisave, npr.
xset fp+ tcp/localhost:7100
Streľnik pisav lahko seveda teče tudi na drugem računalniku, tako da
ni potrebe, da imamo na vseh računalnikih v lokalni mreľi nameąčene
vse pisave.
Dokončno dodamo streľnik pisav v konfiguracijsko datoteko
/etc/XF86Config:
FontPath "tcp/localhost:7100"
3.5.2. Xfstt
Drugi streľnik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
Pisec teh vrstic z njim nima izkuąenj, je pa z veseljem pripravljen na
to mesto vključiti izkuąnje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
in vseh zrcalih le-tega.
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>
4. Tipkovnica
4.1. Konzola
Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
o tej temi preberemo več. Paket je del vseh običajnih distribucij in
se naloľi avtomatično ob namestitvi sistema.
V starejąih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
installpkg.
Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakrąnihkoli
razlogov uporabljajo drugačno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
/usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Maček je ľe pripravil tabelo
preslikav za ameriąko tipkovnico s 101 tipko:
<http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>
Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
uporabo le-te je takąen:
______________________________________________________________________
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
setfont lat2-16
# Naloľimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
loadkeys slovene
# ...in jo izberemo
echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
______________________________________________________________________
Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.
Če ľelimo, da je takąna nastavitev trajna, dodamo zgornjih ąest vrstic
v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
operacijskega sistema. Če ob tem omogočimo ąe vnos osembitnih znakov v
ukazni lupini ``bash'', je to najnujnejąe, kar je potrebno za pisanje
po slovensko v tekstovnem načinu.
4.2. X Windows System
V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
ukazom xmodmap. Tabelo preslikav za običajno tipkovnico s 102 ali 105
tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>
Uporaba je enostavna:
xmodmap Xmodmap.sl.pc102
Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys
tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno ameriąko tip
kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Če je
ne, si jo lahko pripravimo sami: preden naloľimo slovensko preslikavo
tipkovnice, poľenemo:
xmodmap -pke > Xmodmap.us
To potem naloľimo enako kot slovensko tabelo.
Če ľelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
/etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomatično naloľi ob vsakem zagonu X
Window System. Če se ne naloľi, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
njej mora biti nekaj takega kot:
______________________________________________________________________
usermodmap=$HOME/.Xmodmap
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
if [ -f $sysmodmap ]; then
xmodmap $sysmodmap
fi
if [ -f $usermodmap ]; then
xmodmap $usermodmap
fi
______________________________________________________________________
Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
lupini omogočiti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').
4.2.1. Xks
Čeąko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
lotilo drugače. Njihov produkt Xks je streľnik, ki se vgnezdi med
streľnik X in namenske programe ter prestreľe vse dogodke KeyPress ter
jih po potrebi modificira. Ta reąitev deluje tudi pri slabo napisanih
programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
tudi reąitev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
neme tipke).
<http://www.informatica.cz/>
Xks je program na pokuąino (shareware); registracija izvedbe za Linux
stane 900 čeąkih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
zaenkrat ąe ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vključil na
to mesto izkuąnje drugih.
5. Slovenski locale
Z izrazom locale označujemo skupek lastnosti programskega okolja,
odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
informacija o tem, kateri znaki so črke in kakąen je njihov vrstni
red, način izpisa datuma in ure, izbiro ločila v zapisu decimalnih
ątevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporočila programov
uporabniku.
Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
sistemih, zdruľljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrąča v ąest kategorij:
· LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)
· LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)
· LC_TIME (izpis datuma in ure)
· LC_NUMERIC (izpis ątevilčnih vrednosti)
· LC_MONETARY (izpis valute)
· LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)
LC_ALL zajema vseh naątetih ąest kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v ąesti
odločil za njegovo raząiritev. Standardizacijski komite se namreč ni
mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporočil, zato je
standard v tej točki praktično neuporaben: določa le prevode za ``da''
in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
gettext. Prevedeni katalogi sporočil, ki jih uporablja mehanizem
gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.
Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat ąe v teku -- knjiľnica
GNU libc 2.0 in kasnejąe izpeljanke sicer ľe ponujajo okvir za
lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat ąe zaostaja, zato koncepta zaenkrat
ąe ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils, fileutils
ipd.
Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
vsi prilastki:
~> date
Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
~> LANG=sl_SI.iso88592 date
Sob, 19 okt 1996 22:32:04
Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Če ľelimo obdrľati
angleąke izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., ľeleli pa bi, da
gre urejanje črk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:
~> sort abc.tex
abc
abca
abd
abč
~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
abc
abca
abč
abd
Seveda LC_COLLATE ne reąi vseh problemov v zvezi z urejanjem. Pri
razvrąčanju kastiljskih kraljev bi, recimo, ľeleli, da pride Alfonz
IX. za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ľe prob
lem za umetno inteligenco...
Spremenljivka LANG ima v sploąnem obliko:
LANG=jezik[_drľava[.nabor]]
Pri tem je jezik dvočrkovna koda jezika, kot jo določa standard ISO
639, drľava pa dvočrkovna koda drľave, določena s standardom ISO 3166.
Zgled za slovenąčino, kot se govori v Sloveniji in piąe s kodnim
naborom ISO 8859-2, je torej
LANG=sl_SI.iso88592
Določitev drľave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
jezikih, ki se govorijo v več drľavah; kakąen locale uporabljajo
Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko piąemo
na kratko
LANG=sl
5.1. Programiranje z GNU gettext
Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:
· xgettext, ki iz izvorne kode izluąči sporočila
· msgcmp, ki primerja dva kataloga sporočil
· msgmerge, zdruľi star preveden katalog sporočil z novim,
neprevedenim
· msgfmt, ki prenosen katalog sporočil prevede v binarno obliko
· msgunfmt, obratno od msgfmt
S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
programa s paketom GNU gettext.
1. Najprej napiąemo program zgled.c. Pri pisanju programa ľe vključimo
mehanizme internacionalizacije:
___________________________________________________________________
#include <locale.h>
#include <stdio.h>
#include <libintl.h>
#define PACKAGE "zgled"
#define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
char main() {
setlocale (LC_MESSAGES, "");
bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
textdomain (PACKAGE);
printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
return(0);
}
___________________________________________________________________
2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluąčimo izpise na zaslon:
xgettext zgled.c
S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je običajna besedilna
datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporočil.
3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
takole:
___________________________________________________________________
# Slovenski prevod zgleda
# Primoľ Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
#
msgid ""
msgstr ""
"Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
"POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
"PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
"Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
"MIME-Version: 1.0\n"
"Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
"Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
"Xgettext-Options: \n"
"Files: zgled.c\n"
#: zgled.c:13
msgid "This is a short example."
msgstr "To je kratek zgled."
#: zgled.c:14
msgid "Author: Primoz Peterlin"
msgstr "Avtor: Primoľ Peterlin"
___________________________________________________________________
4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporočili (angl. portable
message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:
msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext naąel:
mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
6. Program prevedemo in poveľemo s knjiľnico libintl.a:
gcc -o zgled zgled.c -lintl
7. Pa poskusimo, kakąna je razlika!
LANG=C ./zgled
LANG=sl ./zgled
LC_ALL=sl ./zgled
LC_MESSAGES=sl ./zgled
LC_CTYPE=sl ./zgled
LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporočilo angleąko, v predzad
njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporočil -- to namreč obstaja
za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.
©e dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporočil, se mora
ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Teľavo, da GNU
gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot različna locala, je
pisec teh vrstic reąil z simbolno povezavo v imeniku
/usr/local/share/locale:
ln -s sl sl_SI.iso88592
5.2. Poslovenjenje katalogov sporočil
V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in večino tistega, s
čimer se sooča končni uporabnik). Trenutno so v slovenąčino ľe
prevedena sporočila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
gettext, grep, hello, recode in tar. Z nastavitvijo spremenljivke
okolja
LANG=sl
bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporočila namesto
angleąkih.
Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko naročite tako, da na
naslov sl-request@li.org poąljete vrstico
subscribe
v telesu sporočila.
Pomoč prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
zavezali za vzdrľevanje ľe prevedenih, je nadvse zaľelena. Vabljeni!
6. Poslovenjenje različnih programov
Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
končal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu naąih znakov, ter
kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoč v celoti posvečeno
izjemam -- programom, ki iz takąnih ali drugačnih razlogov ne
uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. če nimamo
tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
podobnemu.
6.1. Ukazne lupine
6.1.1. bash
Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
potrebi ustvarimo):
set meta-flag on
set convert-meta off
set output-meta on
Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
Tole se sicer ne navezuje na slovenąčino, ko ste ľe pri poslu, si
lahko ľivljenje olająate ąe s tem, da tipkam Home, Delete in End
vrnete njihov običajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate ąe
vrstice
"\e[1~": beginning-of-line
"\e[3~": delete-char
"\e[4~": end-of-line
6.1.2. tcsh
Vnos osembitnih znakov omogočimo, če v nastavitveno datoteko
(/etc/csh.login za skupne nastavitve oz. ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
osebne nastavitve) dopiąemo vrstico:
setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
Med nami: kaľe, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.
Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
rufko:~% set
...
version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
rufko:~%
Pomemben je tisti ``8b''. Če se pri vas ne izpiąe, vam verjetno ne
preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.
6.2. Terminalski emulatorji
6.2.1. xterm
V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
/usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) določimo pisave,
ki jih uporablja XTerm. Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
ąiroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
ISO Latin 2. Zgled:
XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
Primerne pisave lahko izpiąemo z ukazom xlsfonts (glej ąe razdelek ``X
Window System'' poglavja ``Prikaz naąih znakov na zaslonu''):
xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
6.2.2. rxvt
Po podatkih v čeąkem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
deluje z naąimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
``Zahvala'', kje ga najdete).
6.3. Pisarniąki paketi
6.3.1. WordPerfect
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, ąt.9, str.60)
WordPerfect ima vse potrebne znake ľe v svoji tabeli. Vse, kar moramo
napraviti, je da za naąe črke definiramo makroukaze. Recimo, da bi
radi definirali črko © (velika črka S s streąico). Pričnemo s
snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skočimo v tabelo znakov, v
njej izberemo črko ©, zaključimo makro in nazadnje pri nastavitvah
poveľemo makro z izbrano tipko.
(Jaka Mele, Message-id:
<Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>
---------- Forwarded message ----------
Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
To: jaka.mele@lugos.si
Subject: WordPerfect SLO tipkovnica
Hi!
Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.
LP, Alen
Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete
na
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>
(Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)
Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
Linuxom?" se glasi: SLABO.
1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.
2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(
Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)
Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
tak.
--
Kome.
6.3.2. Star Office
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, ąt.9, str.60)
StarOffice je malce teľavnejąi, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
vendarle povejmo recept ąe zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
iz recimo ftp streľnika druątva uporabnikov linuxa slovenije
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow streľnik. To naredimo
tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopiąemo:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
Za tem poľenemo
xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
ter ąe xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo ąe za
direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
poveľemo .pfb datoteke. Skoraj smo ľe na koncu, v datoteko
/usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru ľe dodanih
pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 področja, vse nove pisave, tako,
da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
-%d-%d-%d-%d... Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo ąe
tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvrąimo xmodmap
xmodmap.si. Če imate starejąi Xwindow sistem, si boste morda morali
xmodmap.si ąe popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
normalno, sicer pa samo poľenete swriter3 in uľivate v dodatnih
slovenskih pisavah.
6.3.3. Applixware
(Boris Poľar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)
Z Lugosovega streľnika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
zadeva je reąena.
<ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>
6.4. Urejevalniki
6.4.1. GNU emacs
Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
oboľujejo, ali pa sovraľijo. Emacs je več kot urejevalnik; je
takorekoč način ľivljenja. V njem lahko piąete programe, iz njega
poganjate prevajalnik, piąete besedila, poganjate črkovalnik,
poganjate TeX, berete poąto in novice... Ko enkrat v resnici dobro
obvladate Emacs, imate realne moľnosti, da se vam ąe dobrąen del
naslednjega stoletja ne bo treba naučiti nobenega novega urejevalnika.
Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.
6.4.1.1. GNU emacs 20
Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
______________________________________________________________________
;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
;;; and onwards)
(set-language-environment "Latin-2")
______________________________________________________________________
Kasneje lahko način Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
Set Language Environment / European / Latin-2.
6.4.1.2. Starejąe izdaje programa GNU emacs
Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
(ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
dodamo naslednjih nekaj vrstic:
______________________________________________________________________
;; Omogočimo izpis znakov s kodo večjo od 127
(standard-display-european t)
;; Omogočimo vnos znakov s kodo večjo od 127
(set-input-mode (car (current-input-mode))
(nth 1 (current-input-mode))
0)
______________________________________________________________________
Prilagoditev Emacsa je moľno izvesti v eni od naslednjih datotek z
nastavitvami:
· /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)
· ~/.emacs (osebne nastavitve)
· /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)
Z vnosom in izpisom naąih znakov seveda ąe ni konec zgodbe o
prilagoditvi Emacsa za slovenąčino. ®elimo na primer tudi, da se ukaza
forward-word in backward-word ne bosta zatikala na naąih znakih, ter
da tudi za naąe znake pravilno teče pretvarjanje med velikimi in
malimi črkami. S starejąimi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
trivialno. Bralcu bo v veliko pomoč zbirka nasvetov Slovenąčina in
računalniki avtorja Aleąa Koąirja, v kateri je programu GNU emacs so
posvečeno obąirno poglavje. Najdete jo na
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>
6.4.2. crisp
Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
pokuąino'' (shareware). Zadnja takąna različica je 2.2e iz leta 1991
in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira več. Novejąe (trenutno 5.1)
pa trľi podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako bliľje
pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; če se nobenega od teh dveh
ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.
Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
127 dalje ne prikaľe, ampak izpiąe njihovo ąestnajstiąko kodo, ki jo
uvede z znakoma \x. Pomaga, če naloľimo paket z izvorno kodo Crisp in
v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
makroukaz prevedemo:
crunch xterm.cr
Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
/usr/local/lib/crisp/macros/tty.
Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (različica Crisp
za X11). Poleg tega se je na starejąi verziji Linuxa (1.0.8) crunch
pritoľeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp. Pomagala je logična
povezava:
ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
Aleą Koąir je napisal za Crisp makro slovene:
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>
Z njim lahko vnaąamo naąe znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
primernih tipk na način: namesto č vtipkamo "c, makro pa pretvori
zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira ąe nekaj drugih
kodiranj, ki so v uporabi v naąih krajih. Navodila za uporabo so na
voljo tudi prek WWW:
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>
Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi moľnost kasnejąe
ugodnejąe nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
opisanih teľav z vnosom osembitnih znakov.
6.4.3. vi
Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi teľav z licenčnino
najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, včasih pa tudi ``elvis'',
delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
urejevalnikih naučili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na čisto vsakem Unixu,
pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.
Po izkuąnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
teľav prepuąčata osembitne znake. Teľave lahko včasih povzročajo
zunanji programi, ki jih kličemo iz urejevalnika (npr. fmt za
poravnavanje besedila). Navadno pomaga, če v ~/.profile določimo
spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').
6.5. Elektronska poąta
6.5.1. Pine
Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
(ali /etc/pine.conf, zatem pa ąe osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
enem ali drugem poiąčemo niz character-set in postavimo to
spremenljivko na ISO-8859-2:
______________________________________________________________________
...
# character-set should reflect the capabilities of the display
# you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
# include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
character-set=ISO-8859-2
...
______________________________________________________________________
6.5.2. elm
Opozorilo: pisec ľe dolgo ne uporablja več tega programa in zapisanega
ni preveril. Danski in nemąki HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
naslednjih spremenljivk:
______________________________________________________________________
...
charset=iso-8859-1
displaycharset=iso-8859-1
textencoding=8bit
...
______________________________________________________________________
Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
8859-2.
©e enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opiąe
svoje izkuąnje.
6.5.3. Netscape Mail
V Netscape Mail 4.06 je moľno pisati naąe znake v telesu sporočila, ne
pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat nameąčene naąe pisave in urejeno
preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
X11''), le ąe v menuju View poątnega programa izberemo ``Encoding'',
tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.
Vesel bom opisa izkuąenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
6.6. Svetovni splet
6.6.1. Lynx
Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
jo lahko na enega od treh načinov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske puąčice izberemo
ľeljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
nastavitev) nastavimo
character_set=ISO Latin 2
In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)
CHARACTER_SET:ISO Latin 2
6.6.2. Netscape Navigator
(Metod Koľelj, Message-id:
<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)
Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz naąih
znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
X11''). Ko Navigator zaľenemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
za 'Central European (ISO-8859-2)'. Če pregledujemo stran, ki
brkljalniku pravilno sporoči uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
avtomatično uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
spremenimo osnovno velikost črk ali pa obliko za proporcionalno
pisavo.
To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
določimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
le pisave s pravim naborom znakov.
Če pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored črk (razpored
ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
pravim razporedom črk, lahko razpored preklopimo ročno z izbiro ,,View
/ Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom črk in ob pravilnem razporedu
tipk na tipkovnici lahko uporabljamo naąe črke tudi pri pisanju v
modulu 'Page Composer'.
Netscape Communicator 4.06 in novejąi znajo na Unixih, ki imajo
nameąčene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
strani Microsoft CP1250, označene kot windows-1250 v glavi.
6.6.3. Amaya
(Andraľ Hvalica, Message-id: <374E958D.ADD55B49@amis.net>)
Torej takole je s to Amayo: ąumniki (in ostale reči - preizkusil sem
tudi nemąke preglase) čisto lepo delujejo. V čem je ątos? Verjetno gre
za hroąča, morda ga tudi ni več, imam Amayo 1.4a, čisto moľno je, da
je zunaj ľe kaj novejąega... Vse, kar je treba narediti je, da pri
datoteki, ki jo začneą pisati, nastavią ,,Attributes / lang /
ISO_Latin_2``, vendar mora biti v datoteki ľe en znak, ki ga je treba
ąe prej označiti. Potem so ąumniki vidni v Amayi.
Vendar je tukaj ąe nekaj takega kot kavelj 22 - v Navigatorju je treba
imeti nastavljeno ,,View / Character Set / Central European (ISO
8852-2)``. To imamo Slovenci itak vsi, ampak to vseeno ni čisto v
redu. Amaya bi morala v html datoteko zapisati character=iso-8859-2,
vendar tega ne naredi. Pač pa napiąe <body lang="x-Latin-2">, kar,
vsaj jaz, prvič vidim.
(Andraľ Hvalica, Message-id: <3788BBF0.1041C481@amis.net>)
Z interneta sem potegnil novo Amayo 2.1 in si ogledal, kako je s
podporo za Latin-2. Pribliľno tako trapasto je, kot pri eni od
starejąih različic, ki sem jo ľe imel.
©e zmerom velja, da je treba napisati katerikoli znak, preden program
sploh reagira na naąe nastavitve za jezik. Ko vpiąemo ta famozni znak,
izberemo ,,Attributes / lang...``, izberemo Czech.
S tem doseľemo, da program vtipkane znake upoąteva kot iso-8852-2,
vendar v glavo HTML dokumenta tega ne zapiąe. Pač pa napiąe:
______________________________________________________________________
<body lang="cs">
______________________________________________________________________
Kar je brez veze. Vsaj z Navigatorjem kakega efekta nima. Če nimamo
sami nastavljenega kodnega zapisa iso 8859-2, ąumnikov ne bomo videli.
Zato moramo sami v glavo HTML dopisati charset=iso-8859-2; tako so
ąumniki vidni zmeraj.
6.6.4. Spletni streľniki
Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Reąitev
problema slovenskih ąumnikov v HTML dokumentih``
http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.
6.6.4.1. Načela
1. Določilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenaąa tok
podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
vključuje osembitne znake, ąestnajstbitne znake kot npr. ISO10646
ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.
2. Vsebino spisa določa glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
zato mora odraľati pravo vsebino spisa.
3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
podmnoľica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmoľen
prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:
Content-Type: text/html
4. Določilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim določilom charset v vrstici
Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Načeloma je
dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
Set Registry. Iz praktičnih razlogov pa je priporočljivo, da se
omejimo na naslednje entitete HTTP:
charset = "US-ASCII"
| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
| token
Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred
stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vključuje US-ASCII, ki je
njegova podmnoľica).
Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
Pri tem presledek med podpičjem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.
5. Numerične entitete oblike &#nnn; določajo pismenko s kodo nnn v
referenčnem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
trenutno izbranem. Na ta način torej sploh ne moremo uporabljati
naąih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Črko č (mali C s
kljukico) lahko torej zapiąemo kot č. In samo tako.
6.6.4.2. Praktični oziri
Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporočljiva, kdaj pa
ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
za vse spise. Če pa je informacija namenjena ąirąemu občinstvu, pa je
potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
prikazati. Veljavno določilo prenosnega protokola HTTP namreč od
spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikaľejo spise HTML, ki
uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
ignorira in stran (nepravilno) prikaľe v nekem drugem kodnem razporedu
(navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
priporočljivo, da vstopne točke v vaą informacijski sistem ne
uporabljajo kodnih razporedov, različnih od ISO 8859-1.
6.6.4.3. Podrobnosti izvedbe
Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni streľnik
prilagodimo, da pravilno postreľe uporabniku s spisom, kodiranim po
ISO 8859-2:
· določitev nove pripone za statične spise, kodirane po ISO-8859-2,
in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME
· dinamično prekodiranje spisov
· uporaba posebnosti streľnika ali brskalnika
6.6.4.4. Določitev nove pripone za statične spise
Ob zahtevku za spis večina spletnih streľnikov izve zvrst statičnih
spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
katero opremi spis, preden ga izroči prejemniku. Več različnih pripon
lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
določata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko določa
kvečjemu eno zvrst spisa.
Nobene sploąne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pričakovala od spletnega streľnika, da
se bo nekako odločil, s kakąno glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
moľnost je vsekakor, da pripono .html trajno veľemo na zvrst spisov
HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta reąitev ima
seveda očitno pomanjkljivost za občinstvo, ki ne more prikazati tega
nabora znakov.
Tukaj predlagana reąitev izkoriąča zmoľnost spletnih streľnikov, da
določijo novo pripono datoteke in jo veľejo na zvrst spisa text/html;
charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To moľnost podpira večina spletnih
streľnikov. Streľnika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
domisleno shemo (glej Reąitev problema slovenskih ąumnikov v HTML
dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
uporabljajo kodne razporede, različne od ISO 8859-1. Če na primer
določimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
· Streľnik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:
AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
· Streľnik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
· Streľnik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoči piki:
v datoteki srm.conf dodamo:
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
6.6.4.5. Dinamično prekodiranje
Na vsakem spletnem streľniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
Interface (CGI) lahko izvedemo dinamično prekodiranje spletnih spisov.
Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
spis v mnogo različnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski čas streľnika,
po drugi pa dinamičnih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
komunikacijske vode.
Primera skriptov, ki izvajata dinamično prekodiranje:
· slovene - paket za dinamično pretvarjanje spletnih spisov iz
kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
ASCII (s prečrkovanjem iz Č©® v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
Ljubljana, Slovenija.
· pl-conv - skript v Perl za dinamično pretvarjanje kodiranja
spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
RomanCE in US-ASCII (s prečrkovanjem). Avtor Jarosław Strzałkowski,
Kraków, Poljska.
Sledijo tri reąitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
raząiritve programske opreme. Prvi dve se nanaąata na spletni
streľnik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
Supplemented File Type''.
6.6.4.6. Metainformacija za spletni streľnik W3C
Spletni streľnik W3C (nekoč poznan kot CERN WWW) omogoča dodajanje
metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
Po privzeti nastavitvi iąče streľnik metainformacije v datotekah s
pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Če na primer spletne
spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in ľelimo opremiti spis
isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:
· Če ąe ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:
$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
· Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
format RFC822. V naąem primeru je to ena sama vrstica:
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
6.6.4.7. Datoteke ASIS za streľnik Apache
Streľnik Apache določa poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Streľnik
poąlje datoteko ASIS odjemniku natančno takąno, kot je (angl. ``as
is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.
V nastavitveni datoteki za streľnik določimo, da pripona .asis pripada
zvrsti spisa httpd/send-as-is:
AddType httpd/send-as-is asis
Primer datoteke ASIS:
Status: 200 OK
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Hello world</TITLE>
</HEAD>
<BODY>
<H1>®ivjo svet!</H1>
</BODY>
</HTML>
Kot vidite, morate v datoteko vključiti tudi tromestno odzivno kodo
streľnika. Streľnik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
smemo vključiti v datoteko.
6.6.4.8. Značka <META> z označbo HTTP-EQUIV
V določilu HTTP 2.0 predlagana značka <META> z označbo HTTP-EQUIV je
bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko streľnik potegne
dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
kateri streľnik to v resnici tudi počel. Tovrstno razčlenjevanje
spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
in bi se močno poznalo pri odzivnosti spletnega streľnika. Pač pa so
namesto tega začeli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
(Netscape Navigator, na primer, to počenja od izdaje 2.0 dalje).
Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
zaglavju spisa:
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Naslov<TITLE>
<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
</HEAD>
<BODY>
Besedilo...
</BODY>
</HTML>
6.7. Delo na oddaljenem računalniku
Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omreľja TCP/IP delamo na drugem
računalniku.
Teľave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napačne
nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
obeh podpirata osembitne znake. V primeru teľav se poleg teh programov
splača pogledati ąe
· nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')
· nastavitev terminala (fizičnega ali virtualnega). Eksplicitno ga
lahko nastavimo z ukazom
stty -parenb -istrip cs8
· in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin
6.7.1. Telnet
Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
toggle binary:
~> telnet
telnet> toggle binary
Negotiating binary mode with remote host.
telnet> open računalnik
Telnet omogoča tudi, da si nastavitve za izbrane računalnike vnesemo v
nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc. Vnosi imajo obliko:
...
biofiz.mf.uni-lj.si
set binary true
...
6.7.2. rlogin
Privzet način zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
pa lahko to določimo z določilom ``-8'':
rlogin računalnik -8
6.8. TeX in LaTeX
Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
· 7- in 8-bitni način vnosa naąih znakov
· način izpisa naąih znakov
· poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.
· slovenska pravila za deljenje besed
· prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
LaTeX in Linuxdoc DTD
Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat ąe ne gre
avtomatično. Pokaľemo, kako lahko teľavo z nekaj truda obvozimo.
Podporo za neangleąke jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
<ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
<http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>
Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomatično izberejo
slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
za zlogovanje besed (če imamo nameąčene slovenske zlogovalne vzorce;
poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni način
vnosa znakov "c"s"z:
\usepackage[slovene]{babel}
V novi različici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
8-bitni vnos znakov. Primer celotnega spisa v LaTeXu:
______________________________________________________________________
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\begin{document}
Čeprav se pouk na ľelezničarski ąoli v ©entvidu običajno konča
ąele ob ątirih, odpeąačijo učenci iz občin ®elimlje in ®etale domov
ľe četrt čez tri.
\end{document}
______________________________________________________________________
6.8.1. LaTeX 2.09
V starejąi različici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
Primer uporabe:
______________________________________________________________________
\documentstyle[latin2]{article}
\begin{document}
...
\end{document}
______________________________________________________________________
Stil latin2 je na voljo na vseh streľnikih CTAN, npr.
<ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>
6.8.2. Slovenska pravila za deljenje besed
Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaľ Vrečko, in jo predal v last
slovenskemu druątvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
individualno uporabo brez namena pridobivanja premoľenjske koristi. Od
leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon ®lajpah z IJS, ki jo je
posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezično podporo
v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
1997-04-15.
V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
administrator poľenete program texconfig. V menuju izberemo moľnost
HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
izbiri poľene urejevalnik vi in vanj naloľi datoteko language.dat. Za
tiste, ki ga ne poznate, najnujnejąe o uporabi le-tega: levo, desno,
gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
Znak pobriąete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
Datoteko shranite in zaključite z delom s pritiskom na tipko Esc in
vpisom :wq (dvopičje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oboroľeni s
tem znanjem v datoteki language.dat pobriąemo komentar (znak za
procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
urejevalnik. Program texconfig bo avtomatično ustvaril nove formatne
datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene teľave z datoteko sihyph22.tex,
ki so enako čudeľno izginile, ko mu je dr. ®lajpah poslal novo izdajo
slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Poľenemo
texconfig, tam najprej osveľimo seznam datotek (izbira REHASH -
rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prejąnjega
odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.
Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
<http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>
6.8.3. LyX
(Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
Če uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenąčino:
1. Tipkovnica v streľniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
v sploąnem lahko vnaąamo naąe znake (to je opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').
2. Poľenemo LyX in nastavimo:
Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
®al izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo ročno
dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
/usr/share/lyx/, uporabniąka pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:
\font_norm iso8859-2
3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:
Layout / Document / Language = slovene
Layout / Document / Encoding = latin2
Layout / Paper / Papersize = A4
Layout / Quotes = ,,text`` & Double
4. Če ľelimo te nastavitve uporabljati v vseh naąih dokumentih (in to
seveda ľelimo), uporabimo ąe izbiro
Layout / Save layout as default
5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
pritrdilno na vpraąanje:
"Should I set some parameters to letter the defaults
of this document class?"
Zaradi napake v LyXu do vključno 1.0.0pre2 ni mogoč vnos 8-bitnih
znakov v matematičnem tekstovnem načinu (math text mode). Pomagamo si
tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obveąčeni in
jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.
7-bitni vnos ąumnikov kot "c"s"z je oteľen, ker LyX avtomatično
pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejąa moľnost pa je, da
predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
cua.bind, kar ľe uporabljamo) dodamo vrstico:
\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
Naąe znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z. S tem ľal izgubimo
avtomatično pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pač
ne moremo imeti...
Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Če je ąe ni, lahko
napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
popravimo.
Če imamo staro slovensko tipkovnico (ameriąka s čąľ namesto ~{`),
lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena ©alamuna
<alen.salamun@medinet.si>:
Options / Keyboard / Primary = slovene
Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipično v imeniku
/usr/share/lyx/kbd/.
Takole pa lahko uporabimo črkovalnik ``ispell'' za črkovanje
slovenskih spisov:
Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
* Use alternate language: slovensko
* Extra special chars allowed in words: 蹾ȩ®
V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
Uredi / Črkovalnik / Izbire črkovalnika
* Uporabi drug jezik: slovensko
* Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: 蹾ȩ®
6.8.4. Pregled besedila na zaslonu
V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
programom za pregled besedila na zaslonu:
XDvi
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico
________________________________________________________________
XDvi.paper: a4
________________________________________________________________
Ghostview
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
/usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
vrstice:
________________________________________________________________
! Ghostview naj uporablja format A4
*pageMedia: A4
! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
*Ghostview.interpreter: gs
*Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
________________________________________________________________
Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
Ghostview, je pametno, če mu v nastavitveni datoteki (navadno
/usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
/usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
velikost strani A4. Poiąčemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
(pobriąemo začetni znak za procent):
% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
6.8.5. Stvarna kazala
Najpogostejąe orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleąkih pozna ąe
nemąka pravila za razvrąčanje) in naąe abecede ne pozna.
Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
besedo, ki jo ľelimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej označiti z
ukazom \index{vnos}. Ker navadno ľelimo stvarno kazalo tudi izpisati,
dodamo ąe ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:
______________________________________________________________________
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\usepackage{makeidx}
\makeindex
\begin{document}
Čeprav se pouk na ľelezničarski
ąoli\index{s~ola@ąola!z~eleznic~arska@ľelezničarska} v
©entvidu\index{S~entvid@©entvid} običajno konča ąele ob ątirih,
odpeąačijo učenci iz občin ®elimlje\index{Z~elimlje@®elimlje} in
®etale\index{Z~etale@®etale} domov ľe četrt čez tri.
\printindex
\end{document}
______________________________________________________________________
Trik je v tem, da makeindex dopuąča skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
resnici izpiąe. Naąo črko Č zato piąemo kot C~ (znak ~ je v kodnem
razporedu ASCII za vsemi črkami), in tako bo zanesljivo uvrąčena za
vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
latex zelez-sola
makeindex zelez-sola
latex zelez-sola
Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
pa vsrka drugi ukaz latex.
6.9. groff
Groff nudi precej omejeno podporo za naąe znake. Pri izpisu na zaslon
(način nroff) lahko goljufamo tako, da zapiąemo datoteko z osembitnimi
znaki ISO Latin 2, programu pa laľemo (izbira -Tlatin1), da so
kodirani po razporedu ISO Latin 1.
Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko naąe
znake vnaąamo kot makroukaze, na primer:
\('a a z ostrivcem
\(vc c s streąico
\vou u s kroľcem
Izpis v obliki PostScript v času pisanja tega spisa ąe vedno ne
deluje, čeprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
tudi tu. ©e največji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdrľuje več. Za
paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
ga na
<ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>
6.10. Perl
Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
______________________________________________________________________
use locale;
______________________________________________________________________
bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
si sposodili pri Janu Pazdziori:
______________________________________________________________________
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="teľiąče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:ľ:i:ą:č:e:
~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="teľiąče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:ľi:ąče:
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="teľiąče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:ľi:ąče:
______________________________________________________________________
Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, naąe znake
res upoąteval kot črke (\).
6.11. Črkovanje: ispell
Večina sodobnih distribucij Linuxa ľe pride s črkovalnikom Ispell;
manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete katerikoli od
navedenih datotek:
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
Če je v istem imeniku na voljo kakąna kasnejąa izdaja, seveda vzamemo
to.
Prva arhivska datoteka je prevedena na sistemu Caldera OpenLinux 1.3
in jo lahko na enakih sistemih namestimo enostavno z ukazom
rpm -i ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
Kopije datoteke, izvorne in prevedene za različne sisteme, najdemo
tudi na ustreznih mestih za anonimni FTP:
<ftp://contrib.redhat.com/libc5/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
<ftp://contrib.redhat.com/libc5/SRPMS/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
<ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/RPMS/libc6/ispell-
sl-0.1-1.i386.rpm>
<ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/con
trib/SRPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
Na vseh ostalih sistemih moramo prevedeno datoteko zgraditi sami. Kot
sistemski oskrbnik poľenemo
rpm --rebuild ispell-sl-0.1-1.src.rpm
Redhat Package Manager bo v nekaj minutah bo pripravil datoteko
ispell-sl-0.1-1.i386.rpm in jo pustil v imeniku /usr/src/Open
Linux/RPMS/i386/, /usr/src/redhat/RPMS/i386/ ali distribuciji, ki jo
uporabljate, ustreznem. To datoteko lahko zatem namestimo z ukazom
rpm -i /usr/src/redhat/RPMS/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
slovensko:
ispell -d slovensko besedilo.txt
Natančnejąa navodila za ravnanje s programom Ispell boste naąli v
priročniku, več o prilagoditvi paketa ispell za slovenąčino si lahko
preberete na strani Slovenąčina in računalniki Aleąa Koąirja. Ispell s
slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni črkovalnik Trubar
istega avtorja:
<http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>
Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je podjetje Amebis
d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s posredovanjem
dr. Tomaľa Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na Institutu Joľef
Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.
6.12. Pretvarjanje med različnimi kodiranji
Razen ISO Latin 2 vsebuje vse naąe znake ąe nekaj drugih naborov:
Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
Latin 7 itd.
Čeprav ni teľko napisati programčka za pretvorbo iz enega kodnega
nabora v drugega, je pripravno uporabiti ľe izdelan program. Eden
takih je GNU recode, dostopen npr. na streľniku ARNES:
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>
Starejąe izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
strani 1250-1259.
Uporaba je enostavna:
recode yu:latin2 datoteka
pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
Latin 2. Kot običajno izda tudi tu izbira --help ąe dodatne moľnosti.
Novejąe izdaje programa Recode (ki poznajo tudi nekaj več kodnih
naborov), uporabljajo malo drugačno skladnjo:
recode yu..latin2 datoteka
Po izkuąnjah pisca pa je prečrkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
ąe vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novejąe izdaje
programa Recode najdete na:
<ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>
6.13. Drugi programi
6.13.1. Pregledovalnik less
Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.
Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
~/.profile:
LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
latin1 namesto latin2 ni pomota. Less zaenkrat slednjega ąe ne pozna,
ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so običajni, kateri pa
kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
enak v celotni druľini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto
tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
Vsi nabori iz druľine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.
6.13.2. Koledar gcal
Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarček cal, ki pa je precej
anglocentričen. Thomas Esken iz Nemčije je napisal alternativni
koledarček gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
Najdemo ga na običajnih mestih distribucije GNU. Najbliľje je
verjetno:
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza naąim razmeram:
GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL
7. Tiskanje
Pri tiskanju lahko naletimo na različne situacije:
· Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2
· Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z naąimi
znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002
· Tiskalnik razume PostScript
· Tiskalnik ne podpira ničesar drugega razen ASCII
Zadnja moľnost ni predmet obravnave tega spisa.
7.1. Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
Nekaj novejąih tiskalnikov ľe neposredno podpira kodni razpored ISO
Latin 2. Med njimi so
· Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus
· Hewlett-Packard LaserJet 5L
· Epson FX-2170 (NLSP)
· Epson LQ-870 (NLSP)
· Epson LQ-2070 (NLSP)
· Epson LQ-2170 (NLSP)
· Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejąi)
· Fujitsu DL700
· Fujitsu DL1150/1250
· Fujitsu DL3700/3800
· Fujitsu DL6400/6600
Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
tiskalniku. Ubeľna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
Epson (ESC/P2) so naslednje
PCL
Tole menda deluje:
________________________________________________________________
\033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
________________________________________________________________
ESC/P2
Z ukazom ESC ( t prepiąemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
Manual``, december 1997):
________________________________________________________________
\033(t\003\000\002\177\002\033t\002
________________________________________________________________
Oznaka \033 je osmiąka koda znaka Escape.
Eden od načinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
podpirajo kak drug nabor z naąimi znaki''.
7.2. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naąimi znaki
Če tiskalnik podpira kak drug nabor z naąimi znaki (ne dolgo nazaj je
bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
njem pa ąvedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
primerno nastavitvijo v /etc/printcap ąe vedno tiskamo spise, kodirane
po ISO Latin 2.
Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap. Za zgled si oglejmo
tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu ąvedskega
nabora.
______________________________________________________________________
lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/usr/spool/lpd/epson:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/jus:\
:if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
:if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
______________________________________________________________________
Zgled ima tri tiskalniąke vrste. Prva je dejanski tiskalnik z
ameriąkim (ASCII) naborom znakov. Druga uporablja filter
/usr/spool/lpd/jus_filter:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
______________________________________________________________________
Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
postavimo v prvo tiskalniąko vrsto. Filter jus_epson ne napravi
drugega, kot da na začetku doda kodo za preklop v ąvedski nabor,
prepiąe datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
nazaj v ameriąki nabor. To je tudi edini del programja, ki je odvisen
od vrste tiskalnika:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
# Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
#
# Izberemo slovenski (ąvedski) nabor
/bin/echo -ne "\033R\005\c"
# Izpiąemo dokument
cat
# Izberemo ameriąki nabor
/bin/echo -ne "\033R\000\c"
______________________________________________________________________
Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ľe opisani filter za
to, da doda na začetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
končno táko datoteko postavi v prvo vrsto.
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
/usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
______________________________________________________________________
Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
/usr/local/bin/recode. Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres
likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako ąumnike kot zavite
oklepaje, v JUS pa samo ąe prve.
Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
/usr/spool/lpd/latin2.
Tiskanje gre zdaj tako:
1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
se datoteka odtisne kot ASCII:
lpr datoteka
2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
I.B1.002:
lpr -Pjus datoteka
3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
kodirano po ISO Latin 2:
lpr -Platin2 datoteka
7.3. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z naąimi znaki II
(Matjaľ Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
<Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)
Matjaľ Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
izboljąavo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo naąe
znake in oglate in zavite oklepaje. Srľ njegovega predloga je filter,
ki pred vsakim naąim znakom preklopi v ąvedski nabor, takoj za njim pa
spet nazaj v ASCII.
Datoteka /etc/printcap je v tem primeru takąna:
______________________________________________________________________
# /etc/printcap
lp|raw|yu:\
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
lat2:\
:lp=/dev/null:\
:if=/etc/lp/lat2.filter:\
:sd=/var/spool/lpd/lat2:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
______________________________________________________________________
Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
/etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
# /etc/lp/lat2.filter
/etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
______________________________________________________________________
,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
#/etc/lp/lat2.switch
echo -ne "\033R0"
sed -e "s/č/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
-e "s/Č/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
-e "s/ą/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
-e "s/©/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
-e "s/ľ/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
-e "s/®/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
-e "s/ć/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
-e "s/Ć/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
-e "s/đ/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
-e "s/Đ/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
echo -ne "\033R5"
______________________________________________________________________
Matjaľ pravi ąe: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
uporabljam kar znak 0 (ničlo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
zadovoljen tudi s tem.
7.4. Tiskalniki PostScript
``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
Naąih črk ne pozna. Pa ne le naąih, tudi mnogih drugih črk ne pozna,
in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
raząirjen z gradniki sestavljenih znakov: streąica, ostrivec, diereza,
sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoča definiranje
sestavljenih znakov. Vse skupaj je čakalo samo ąe nekoga, ki bo
definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.
Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da reąita za
naąe kraje neobičajno zagato: kako odtisniti čisto običajno besedilo
na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
stran v PostScriptu z danim besedilom in jo poąljeta na tiskalnik.
Fleksibilnost PostScripta omogoča tudi transformacije (npr.
pomanjąave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
Oba podpirata nabor ISO Latin 2.
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
<http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
<http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
<ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>
7.4.1. ogonkify
Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoča pravilen odtis
črk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko počel to elegantno, ampak
mora preľvečiti kakrąnokoli grdobijo pač izpljune program korak pred
njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
datoteke PostScript vsak malo drugače, kar filtru ``ogonkify'' oteľi
delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.
Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je nameąčen, ogonkify
uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
Navigatorja:
ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr
7.4.2. GNU enscript
Če GNU enscript ąe ni nameąčen, ga namestimo po navodilih, ki so
priloľena programu. Poleg njega potrebujemo ąe vsaj eno pisavo z
vsemi naąimi znaki, zapisan v obliki Type 1. Primeren je npr. IBM
Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
programom ghostscript ipd. Če nismo prepričani, ali ga imamo ľe
nameąčenega, poľenemo:
find / -name cour.pf[ab]
V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
/usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
dodamo pravilno pot do datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU
enscript v vsakem imeniku s pisavami ąe datoteko z imenom font.map, ki
vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.
Primer konfiguracijske datoteke:
______________________________________________________________________
...
# Kje hranimo pisave PostScript?
AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
...
# Privzeti način kodiranja:
DefaultEncoding: latin2
...
# Privzeti format papirja:
DefaultMedia: A4
...
# lpd izbira tiskalniąke vrste z -P...
QueueParam: -P
...
# Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
Spooler: lpr
______________________________________________________________________
Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom
enscript datoteka
7.4.3. a2ps
Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
``ogonkify''.
Naąim krajem prilagodimo a2ps z majčkeno spremembo nastavitvene
datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
/usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
se imenuje ~/.a2psrc.
______________________________________________________________________
...
# Default encoding
Options: --encoding=latin2
# Default media
Options: --media=A4
...
______________________________________________________________________
8. Linux v Sloveniji
Harald T. Alvestrand iz Trondheima, Norveąka vodi evidenco o
uporabnikih Linuxa po drľavah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je
na naslovu
<http://counter.li.org/bycountry/SI.html>
Če vas ni med njimi, se prijavite!
<http://counter.li.org/>
8.1. Skupina uporabnikov Linuxa
Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
uporabnikov Linuxa v Sloveniji, druątvo LUGOS (Linux Users Group of
Slovenia). Druątvo ima svojo stran na WWW:
<http://www.lugos.si/>
Druątvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
tako, da na naslov majordomo@lugos.si poąljete vrstico
subscribe lugos-list
v telesu sporočila.
8.2. Streľniki FTP
Vzdrľevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
streľnika LUGOS,
<http://www.lugos.si/arhiv/>
Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
drugimi streľniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).
<ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
Na streľniku ARNES se avtomatično zrcalita distribucija Debian in
programje iz projekta GNU,
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
Streľnik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
v Murski Soboti,
<ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>
©tudentski informacijski center je s pomočjo Zavoda za odprto druľbo
uredil streľnik FTP v Narodnem domu v Mariboru:
<ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>
Distribucija Slackware se zrcali tudi na streľniku Fakultete za
računalniątvo in informatiko Univerze v Ljubljani,
<ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
Wowen Goods for Linux se zrcalijo na streľniku Laboratorija za
robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:
<http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>
Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
streľniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
v Mariboru:
<http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
<ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/>
8.3. Usenet
Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima druątvo LUGOS:
si.org.lugos.
8.4. Zastopniki za Linux
Agenda d.o.o., Lavričeva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.
CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
zaloľenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel. 061/614548)
ali Mantis (tel. 061/1685473).
9. O tem spisu
Najnovejąa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domači strani
Slovenskega druątva uporabnikov Linuxa:
<http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>
Vse pripombe na ta spis so dobrodoąle na naslov
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, sploąna vpraąanja o Linuxu in
poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
ali v si.comp.os.unix.
9.1. Opombe k drugi izdaji
Druga izdaja je pribliľno dvainpolkrat daljąa od prve, ki je iząla
konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
stvari, ki jim moramo opraviti, če ľelimo usposobiti naąe znake na
konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na začetek.
Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
locale predstavlja standarden način prilagoditve programov, zato je
temu razdelku namenjena večja pozornost. V celoti so novi opisi
prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniąkih paketov WordPerfect,
Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je raząirjen z domiselno
alternativno različico tiskalniąkega filtra; dodatno sta omenjena
ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
Sloveniji. In morda ąe kaj, kar sem pozabil.
Če je prva izdaja predstavljala nekakąne zbrane in urejene zapiske o
problemih, s katerimi sem se sam srečeval, se zdaj nekoliko bolje
zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih reąitev nisem
preizkuąal; zaupam pač izkuąnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
navedel in lahko stopite v stik z njimi.
9.2. Zahvala
Če bralka ali bralec nista tega ľe sama uganila, je čas, da priznam
sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
se naučil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
ogonkowa, ter Slovenąčina in računalniki Aleąa Koąirja. Prvi spis je
spisala skupina avtorjev, občasno ga objavijo v cz.comp.linux,
zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Čeąkem in Slovaąkem; drugo
najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdrľuje Jarosław
Strzałkowski. ``Slovenąčino in računalnike'' najdete na
http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.
Z namigi in nasveti so mi pomagali ąe (v abecednem vrstnem redu):
Gorazd Boľič <gorazd.bozic@arnes.si>, Aleą Časar <casar@uni-mb.si>,
Tomaľ Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Matjaľ Godec <gody@elgo.si>,
Andraľ Hvalica <Andraz.Hvalica@amis.net>, Andrej Komelj
<andrej.komelj@guest.arnes.si>, Aleą Koąir <ales.kosir@hermes.si>,
Metod Koľelj <metod.kozelj@rzs-hm.si>, Renato Lukač <renato@s-
gms.ms.edus.si>, Roman Maurer <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>, Jaka Mele
<jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak <borutm@bigfoot.com>, Rok Papeľ
<rok.papez@kiss.uni-lj.si>, Boris Poľar <boris.pozar@guest.arnes.si>,
Marko Samastur <marko.samastur@fmf.uni-lj.si>, Robert Susič
<robert.susic@ijs.si>, Alen ©alamun <alen.salamun@medinet.si>, Matjaľ
Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in Leon ®lajpah
<leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuąčenim se
opravičujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.
9.3. Vpraąanja
9.3.1. Se pravi Slovenian ali Slovene?
Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
s tega področja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
Slovnično je pravilno eno ali drugo, odločitev za eno ali drugo
varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
ostalo.
9.3.2. Naąi znaki v tem spisu
Cel spis govori o tem, kako pridemo do naąih znakov, sam jih pa nima.
Kako to?
Kovačeva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
Cees de Groot, vzdrľevalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
urednik zbirke HOWTO, se teľave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
boljąe čase piąe v Latin-2; preden poąlje material uredniku, pa poreľe
kljukice nad ąumevci. Za domačo rabo pa lahko malo pogoljufamo in
paketu sgmltools laľemo, da so osembitni znaki kodirani po Latin 1:
pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti ąe malo
telovaditi s sed.
9.4. Uporaba in raząirjanje
Copyright (c) 1996,1999 Primoľ Peterlin
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko raząirjate pod
pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
raząirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.
Informacije v tem spisu so podane v veri, da so točne in koristne,
vendar pa brez kakrąnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
vključno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
trľenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izključno na lastno
odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrąnekoli ąkodo, posredno ali
neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.
9.5. Note to English readers
Copyright (c) 1996,1999 by Primoľ Peterlin
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be
distributed under the terms set forth in the LDP license at
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may not be
distributed in modified form without consent of the author.
The information in this document is provided in belief of being
accurate and useful, however without any warranty, expressed or
implied, including, but not limited to, the implied warranties of
merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
of using the information goes with the user. The author can not be
liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
use of information provided in this document.